Zourne mondial : anou selebre langaz ek kiltir kreol

Langaz ek kiltir kreol se enn leritaz ki nou bann anset finn donn nou, kouma enn souvenir ki pa kapav efase. Enn leritaz ki nou bizin prezerve.
Zourne mondial : anou selebre langaz ek kiltir kreol

Zordi, 28 Oktob, lemond antie pe selebre Zourne mondial langaz ek kilitir kreol. Langaz kreol li enn langaz ki'nn ne dan douler, soufrans, derasinnman ek disan. Se enn langaz ki'nn pran nesans dan bann gran boulversman. Se enn kiltir ki anrasine dan sa abominasion limanite ki apel lesklavaz. Me langaz ek kiltir kreol se ousi enn leritaz ki nou bann anset finn donn nou, kouma enn souvenir ki pa kapav efase. Enn leritaz ki nou bizin prezerve ek kiltive avek lamour.

Dan nou pei Moris, langaz kreol existe dan so form oral depi preske 300-z-an. Dan so form ekrir, li ena anviron 200-z-an omwin. An 1835, kan lesklavaz aboli, ti ena bann lafis pou anons sa gran nouvel-la. Ti ekrir dan langaz Franse, Angle me ousi dan Kreol. Pa parski bann esklav ti konn lir kreol (zot pa ti gagn okenn mwayin pou aprann lir sa lepok-la) me pou ki bann dimounn ki konn lir kapav lir sa nouvel-la for for, ek fer bann esklav ki fek libere tann sa dan enn langaz ki zot konpran.

Kreol, kouma enn langaz, inn kontinie evolie avek letan. Toulezour nou langaz maternel vinn pli ris par bann mo ki sorti lezot langaz oubien ki noumem nou'nn invante. Zordi, 28 Oktob, pou sa zour spesial-la, li enn zoli lokazion pou tou Morisien reflesi lor ki plas nou vremem akord nou langaz maternel dan nou lavi. Li osi enn lokazion pou ki nou fer enn zefor ekrir Kreol Morisien kouma bizin ekrir li.

Depi 2012, gouvernman finn aprouv standardizasion lang kreol. Li ena so lortograf, so gramer, so sintax standar. Parey kouma nou ofanse ek tir fot kan ena dimounn mal ekrir Franse ek Angle, nou bizin fer zefor al aprann kouma ekrir kreol. Ena enn diksioner Kreol Morisien ki existe. Anou servi li. Kreol Morisien, se lang maternel pou preske tou dimounn dan nou pei. Anou " dekoloniz " nou mantalite ek montre nou fier nou zoli langaz. Pa ezite pou koz li e pa bizin santi ou ofanse ni inferier si dimounn koz kreol ar ou. Bann baryer-la li dan nou latet.

Lang maternel se enn langaz linite. Langaz kreol li pou mwa, li pou twa, li pou zot, li pou nou. Alor anou respe nou lang maternel. Se enn zoli langaz. Li pa pli vilger, li pa pli ofansan ki ninport ki lot langaz ki parle dan lemond. Bann bon mo kouma bann gro mo finn touzour fer parti patrimwann kiltirel ek lingwistik enn langaz. Li zis depann lor noumem pou kone kouma servi zot.

Anou montre respe pou nou langaz maternel. Ek anou defann nou leritaz ek donn li so linportans ki li merite. Anou montre ki nou merit sa leritaz ki nou bann gran dimounn finn donn nou. Napa denigre nou prop leritaz. A lokazion sa zour spesial-la, anou montre nou lapartenans ar Kreol Morisien. Bonn fet lang kreol zot tou!

Zourne mondial : anou selebre langaz ek kiltir kreol

READ MORE

No stories found.
logo
Wazaa FM
www.wazaa.mu